Kaj se zgodi, če nekdo umre na Mt. Rinjani?

Čeprav je to izjemno redko, bi se smrt na Mount Rinjani obravnavala v skladu z indonezijskimi nacionalnimi predpisi za parke in lokalno zakonodajo. Vodniška ekipa bi takoj zavarovala kraj, obvestila parkovne oblasti in se povezala z lokalno policijo ter reševalnimi službami glede prevoza pokojnika, preiskave in obveščanja družine.

Teren in višina otežujeta odpravo. Pogosto so potrebni številni nosači in prostovoljci, da nesejo pokojnika po istih strmih, drsečih poteh, ki so ga v življenju izzivale. Gre za žalostno in fizično zahtevno nalogo, ki lahko traja več ur, včasih pa se nadaljuje tudi naslednji dan, odvisno od lokacije.

Za skupino pohodnikov bi bil psihološki vpliv globok. Izkušen operater, kot je Lombok-Indonesia.org, bi dal prednost podpori preživelim, varnemu in takojšnjemu sestopu ter po potrebi zagotovil dostop do svetovanja ali duhovne oskrbe v dneh po dogodku.

Tveganje je treba postaviti v iskreno perspektivo. Rinjani je aktiven vulkan s pravimi nevarnostmi, vključno z višino, mrazom, strmim terenom in vremenom. Velika večina smrtnih primerov na gori pa se zgodi pri pohodnikih, ki se vzpenjajo brez vodnikov, v zaprtih sezonah ali v ekstremnih vremenskih razmerah, ki so jih kljub jasnim opozorilom ignorirali.

Če pohodite s profesionalno ekipo, upoštevate varnostna navodila, nosite ustrezno opremo in spoštujete svoje fizične meje, je statistično tveganje za smrtni primer izjemno nizko, a nikoli enako nič. Vsak pohodnik bi moral imeti celovito potovalno zavarovanje, ki krije nujno evakuacijo in repatriacijo. Ne zato, ker bi bila tragedija verjetna, ampak zato, ker gorništvo vedno prinaša neločljivo negotovost.